Tisti, ki me bolje poznate, veste, da študiram fotografijo na visoki šoli v Ljubljani. No in na teoriji fotografije smo se z Rajkom Bizjakom ravno pogovarjali o definiciji boga in podobnem, ko se je vmes zgodila nezgoda, ki ima tako majhno verjetnost, da je pravzaprav nemogoča.
Po predavanju pridem ven in na mestu, kjer je bil moj avto, mojega avtomobila ni več. Tam je le kup hlodov…
Nasproti je študentski ali dijaški dom in na balkonu sta sedela dva študenta/dijaka in ko sem začel na glas spraševati ali tam odvažajo s pajkom, sta vprašala, če sem slučajno lastnik Citroena. Ja, pa sem res. No nanj je padlo drevo, bilo je cel kup policajev in pred 10min so ga odpeljali. :O
OK. Gremo na Viško policijsko postajo, kjer se mi vratar nasmehne, ko mu povem, kaj je bilo in vpraša za registrsko številko. Ja. 
pravi… Res. Pokliče kolega in me obvesti, da so ravno hoteli moj avto odložiti na njihovem varovanem parkirišču, a ga bojo sedaj takoj dostavili…
In ga res pripeljejo….
Kolikšna je verjetnost, da se bo npr. 40 let staro drevo odločilo pasti ravno na določeno stran, ravno v času, ko je vreme lepo (ni vetra, neviht, toče….) in ko sem spodaj parkiral avto in ko se pogovarjamo o bogu? Tako majhna, da je pravzaprav nemogoče!
—————–
For my English friends.
When I came out of my photography class, I couldn’t find my car. On the spot where I left if, there were only some parts of a tree. When I was asking around, two students told me, that a tree fell on my car and that police was there and they took it away. So I went to the police station where I was informed that it is true. And here is what my car looks like today…
